Podpisniki poziva proti Zakonu o omejevanju ali prepovedi pridelave GSR (5.6.2015) (vir)
Predlog zakona prihaja v času, ko razviti svet spoznava prednosti sodobnih oblik žlahtnjenja rastlin ter se vse bolj zaveda, da naraščajočega prebivalstva Zemlje ne bo mogoče prehraniti samo s konvencionalnimi načini pridelave hrane. V času, ko je Svet evropskih akademij znanosti (EASAC) obvestil Evropski parlament, da dosedanja restriktivna zakonodaja EU ogroža prehransko varnost članic (3) in tudi širše pojasnil svoje stališče do gensko spremenjenih organizmov (4), je predlog zakona diametralno nasprotje mnenju akademij znanosti.
3. EASAC European Academies Science Advisory Council 24.10.14: European Academies inform MEPs on GMO legislation – http://www.easac.eu/home/easac-news/detail-view/article/europeanaca.html
4. EASAC European Academies Science Advisory Council Junij 2013: Planting the Future – http://www.easac.eu/fileadmin/Reports/Planting_the_Future/EASAC_Planting_the_Future_LAY_SUM MARY.pdf
- Pridelava GSO v praksi zaradi načina pridelave, načina trgovanja in politike proizvajalcev gensko spremenjenih semen ogroža prehransko varnost.
- Alternativne oblike pridelave hrane lahko prehranijo več kot 20 milijard ljudi. GSO so povsem nepotrebne.
- Mnenja nekaj znanstvenikov, ki so pristaši GSO, niti približno ne odražajo mnenja vseh akademij.
Pojasnilo…
V zapis promoviranja GSO so vtaknili nonsens glede tega, česa v prihodnosti ne bo mogoče in le tega povezali z dejstvom o tem, da je v EU v marsikateri državi ogrožena prehranska varnost. Del naše znanstveno usmerjene stroke je odtaval v svet prerokovanja. Sramota je, da se nekdo predstavlja kot znanstvenik in navaja takšne argumente.
Strinjamo se, da konvencionalno kmetijstvo samo po sebi na dolgi rok res ni primerno, ampak še slabše od tega pa je industrijsko kmetovanje z GSO.
Število ljudi
Omenjeni zagovorniki GSO so problem naraščanja števila prebivalstva Zemlje skušali povezati z zakonom o prepovedi GSO v Sloveniji. To je smešno. Ste si kaj ogledali statistiko živorojenih otrok na slovensko žensko? Giblje se okoli 1,5.
Statistika živorojenih otrok v Sloveniji. Vir: Statistični urad RS
Preberite še članek o mitu, da bodo GSO rešili problem lakote na svetu.
Prehranska varnost
Glede prehranske varnosti priporočam v branje poglavja iz dodatka diplomskega dela:
- Prehranska varnost in samooskrba
- Kako zagotoviti prehransko varnost
Prehranska varnost v Sloveniji je ogrožena zaradi napačnih trgovskih in političnih usmeritev (namesto da bi hrano proizvajali doma, jo cca 60 % uvozimo (leto 2015), kmetije pa propadajo ob istem času, ko je stopnja brezposelnosti zelo visoka), ne pa zaradi tega, ker bi bilo premalo prostora ali preveč ljudi.
V Sloveniji imamo gospodarsko krizo na kmetijskem področju iz dveh glavnih razlogov:
- Veletrgovci so postali preveč pohlepni in kupujejo prevelik odstotek industrijsko pridelanih živil, zraslih na enormnih količinah škodljivih pesticidov, v tujini. Posredujejo poceni živila, njihova kakovost pa je slaba. Potrošnika navajajo na to, da kupuje več in slabše.
- Potrošnik ne bojkotira slabo kakovostnih in poceni živil iz tujine in s tem na dolgi rok krepi slovensko hlapčevstvo.
Multikorporacije s svojim industrijskim kmetijstvom resno ogrožajo naše gospodarstvo. Stolčke pri tem ogrožanju si delijo s korporacijami, ki želijo v Sloveniji pridelovati GSO. Ironija je, da hočejo nekateri zdaj prikazati kot da so ravno ta podjetja naš rešitelj pred lakoto. To je ravno tako, kot bi k človeku, ki te namerno tepe po glavi, hodil po obkladke in vedno znova dobil nov udarec.
Ali imamo dovolj obdelovalne zemlje?
Leta 1948 smo imeli 1.003.712 ha kmetijskih zemljišč in je na prebivalca odpadlo 0,72 ha, leta 2011 pa le še 458.214 ha kmetijskih zemljišč in je na prebivalca odpadlo 0,22 ha.
Po nekih EU standardih naj bi imeli na prebivalca minimalno 0,25 – 0,3 ha, sicer se nas šteje med države, v katerih je prehranska varnost ogrožena. Prostora pa imamo na razpolago vsaj 2x več, kot ga rabimo, da bi bili zmožni 100% samooskrbe na področju prehrane. Rižu in podobnim stvarem, ki jih je v našem podnebju zelo težko ali nemogoče pridelovati, bi se seveda za dosego 100% samooskrbe morali odreči, vendar obstaja dovolj drugih žit, npr. proso, ajda, pšenica,…
Učinkovite dolgoročne rešitve so v ekološkem kmetovanju, oziroma v kakšni drugi obliki trajnostnega kmetijstva. Na tak način se da pridelati hrane več kot dovolj. Potrebujemo višjo stopnjo trajnostne samooskrbe in spremembe na trgu.
Prostora za pridelavo hrane je v Sloveniji več kot dovolj, da lahko z ustreznim znanjem nahranimo vsaj 4 milijone prebivalcev. Manjka nam znanja in vzajemnosti, ne pa GSO!
(Ne)učinkovite rešitve
Konvencionalno kmetijstvo ne spada med trajnostne načine pridelovanja in je na dolgi rok neprimerno. Pridelava GSO pa je v praksi širom sveta le podaljšek konvencionalnega (monokulture; uporaba umetnih gnojil in kemičnih sredstev za varstvo rastlin pred pleveli, boleznimi, škodljivci).
Vsakršna pridelava GSR za prehrano v Sloveniji dodatno ogroža prehransko varnost, saj nobena od patentiranih GSR ni več naša! Pripada podjetju – proizvajalcu GS semen.
Tisti, ki imate resen namen pomagati sočloveku na prehrambenem področju, raje študirajte permakulturo, ki človeku omogoča večjo neodvisnost in opustite povsem nepotrebno raziskovanje pridelave GSO za prehrambene namene, katerih uporaba dela v praksi ljudi čedalje bolj odvisne. Šteje cca 20 letna praksa, ne teoretiziranje!
Glejte še http://drustvonaturakultura.blogspot.com/2015/05/ciljno-usmerjeno-zavajanje-civilne.html
Vabljeni tudi k branju članka Mnenja v zvezi z osnutkom Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO.
