Peticija za prepoved prodaje glifosata in široko zmanjšanje uporabe pesticidov

Vabljeni k podpisu peticije Evropske Civilne iniciative za prepoved glifosata, za bolj omejevalno proceduro pri sprejemanju pesticidov in za široko zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU.

Evropska unija pričakuje, da bo kmalu potrebno odločiti ali licencirati glifosat – uničevalec plevela, za nadaljnjih 15 let. O tem bo potrebno odločati navkljub opozorilom IARC (Mednarodne agencije Združenih narodov za raziskave raka), da je rakotvoren. Na strani agrokemične industrije je namreč legija lobistov, ki si prizadevajo k njegovi uveljavitvi na EU trgu. Ampak en milijon Evropejcev bi lahko preprečilo, da Monsanto svojo “najljubšo učinkovino” trži znotraj EU.

Več skupin zdravstvenih in okoljskih strokovnjakov po vsej Evropi uporablja uradno peticijo za volivce EU – imenovano Evropska civilna iniciativa (ECI) – kot način upora. Uspešen ECI nam zagotavlja pravico do javne obravnave v Evropskem parlamentu in sili Komisijo, naj pojasni, kakšne ukrepe bo sprejela v odgovor.

Peticija se je začela februarja 2017. V marcu je bilo zabeleženih že več kot 520 000 podpisov. Toda za njeno obravnavo v EU parlamentu mora biti podprta z najmanj milijon državljani EU iz vsaj 7 od 28 držav članic.

Peticijo lahko podpišete tukaj

Preberite si še nekaj zanimivosti na to temo…

Kazalo:

Dokumentarec “Poisoned Fields – Glyphosate, the underrated risk?”
ZA glifosat
PROTI glifosatu in vsem za ekosistem škodljivim pesticidom

Dokumentarec “Poisoned Fields – Glyphosate, the underrated risk?”

Iz vsebine dokumentarca:

Kakšne prednosti izpostavljajo zagovorniki glifosata.
Kakšne slabosti so izpostavili nekateri uporabniki po več letih rabe glifosata.
V dokumentarcu lahko slišimo tudi zaskrbljujočo izjavo, ki jo je podal Chris Portier, znanstveni svetovalec organizacije WHO:
Pregledi znanstvenih člankov ne morejo biti označeni kot transparentni, dokler podrobnosti kritičnih študij niso dostopne javnosti. Postopki, ki so bili uporabljeni pri pregledu znanstvenih dokazov, ravno tako v splošnem niso dostopni javnosti (do njih lahko dostopa BfR – Zvezni Inštitut za oceno tveganja). Poleg tega je njihova pravilna interpretacija zelo težavna.

Kot prednosti navajajo, da naj bi glifosat prinašal sorazmerno malo škode v primerjavi z drugimi pesticidi, in da zelo učinkovito zatira plevel.

Z njegovo uporabo pa so različni kmetje ugotovili:

Na daljši rok lahko glifosat ogroža celoten pridelek.
En od pričevalcev je izpostavil, da so imele svinje v času, ko jih je hranil z živili, izpostavljenimi glifosatu, pogostejše anomalije pri rojstvu, pogostejše diareje in okužbe prebavil. Problemi so bili pogostejši ob višji koncentraciji glifosata na poljih.
Drugi od pričevalcev je izpostavil, da se je reprodukcija goveda na kmetiji za 2x povišala, ko so živino prenehali hraniti z živili, tretiranimi z glifosatom (dodajam: in morda še kakšno nevarno snovjo) in so uvedli hrano iz bližnje okolice. Pred tem so morali govedo osemeniti do 6x, da je prišlo do oploditve. Dva od pričevalcev sta izpostavila, da glifosat prinaša težave pri reprodukciji.

ZA glifosat

Monsanto se z isledki IARC o rakotvornosti glifosata ne strinja, kar so izpostavili na strani
http://www.monsanto.com/iarc-roundup/pages/default.aspx.
Trdijo, da glifosat nima nerazumnega tveganja za ljudi ali okolje, kadar se uporablja v skladu z navodili.

Posnetek dela članka 25.3.2017

PROTI glifosatu in vsem za ekosistem škodljivim pesticidom

Praksa kaže svoje, uporabniki navodil za uporabo pesticidov očitno prepogosto ne upoštevajo, ali pa slednja okolju niso zares dovolj sprejemljiva, saj velja:

živalske in rastlinske vrste na račun uporabe škodljivih pesticidov in še nekaterih drugih dejavnikov pospešeno izumirajo
hormonski motilci imajo negativen vpliv na zdravje ljudi in živali; plodnost v Sloveniji upada
tla so čedalje bolj degradirana
številni pesticidi ogrožajo življenje čebel in so pogost vzrok smrti celih panjev

Ali glifosat škodi zdravju?

Preberite članek Ali herbicid glifosat škodi zdravju? V njem si lahko preberete deklaracijo tega izdelka in se malo nasmejte ironičnem videoposnetku enega od njegovih lobijev.

Kaj je zmanjšalo našo plodnost za 4x v zadnjih 50 letih?

Diana Zajec je leta 2011 v članku za Delo [1] sporočila:

Na kliniki ocenjujejo, da se s problemom neplodnosti pri nas sooči vsak šesti ali sedmi par.

Anton Komat v leta 2014 v članku “Feminizirana narava” [2] pisal o drastičnem upadu plodnosti:

Že dolgo je znano, da se je v zadnjih štiridesetih letih število semenčic pri zahodnih moških zmanjšalo kar za polovico. Pričakovana potrditev domneve, da se tisto, kar se dogaja živalim, dogaja tudi ljudem. Moška neplodnost se je zaradi tega povečala kar za štirikrat, s 4 odstotkov leta 1965 na več kot 10 odstotkov leta 1982, danes pa je 16-odstotna.

Boštjan M. Zupančič je leta 2008 za Mladino [3] izjavil:

Povprečno število spermijev pada tako drastično, da v Franciji do leta 2030 noben moški ne bi smel več biti ploden. Po francoskih raziskavah je plodnost v Parizu padala za 3,2 odstotka na leto.

Dr. Lucija Kolar in Tanja Bagar sta leta 2015 za konferenco VIVUS [4] zapisali:

V skupino hormonskih motilcev prištevamo sicer tudi druge snovi, vendar so pesticidi številčno najpogostejši.

Vprašajmo se, ali imajo pesticidi kaj opraviti z zmanjšano plodnostjo, glede na to, da naj bi bili najpogostejši hormonski motilci.

Degradacija tal

Degradacija tal je zelo težko popravljiv proces uničenja tal. V največji meri jo povzroča človek s svojo dejavnostjo v prostoru. Poleg tega jo lahko uničijo tudi naravni procesi kot sta erozija ter izpiranje. Človek jo povzroča z zakislovanjem, zaslanjevanjem, urbanizacijo (gradnja hiš, cest), onesnaževanjem, težkimi kovinami,… Pod onesnaževanje se šteje uporaba za ekosistem nevarnih snovi, kot so pesticidi (npr. glifosat), določena gnojila in odplake, avtomobilske emisije ipd., ki prehajajo v rastline ali podtalnico, od tam pa vstopajo v prehransko verigo človeka in živali.

Pesticidi v splošnem ogrožajo življenje čebel

Različni pesticidi imajo različen vpliv. Odgovor na to, ali je ta vpliv ekosistemu škodljiv, podajajo številne raziskave. Študija “Spray Toxicity and Risk Potential of 42 Commonly Used Formulations of Row Crop Pesticides to Adult Honey Bees” [5] je npr. pokazala, da je vsak od 26 različnih vrst insekticidov pobil 99 % čebel delavk, herbicid glifosat pa jih je pobil 1 %, četudi je njegova osnovna funkcija zaviranje rasti plevela.

Neonikotinoidi so ene od pomembnejših škodljivih sestavin nekaterih pesticidov, za katere je dokazano, da škodijo čebelam. S tem se strinja tudi Evropska Komisija [6], vendar to v praksi ne zadostuje. V EU bi morali vpeljati močnejše restrikcije glede prodaje in uporabe pesticidov na splošni ravni.

Organizacija Pollinis navaja številne nevarnosti uporabe neonikotinoidov na strani
http://actions.pollinis.org/actions/stop-neonics-en/

Študija [7], izvedena na “Harvard School of Public Health”, je dokazala, da pesticidi z neonikotinoidi škodijo čebelam. Citat:

Boston, MA — Two widely used neonicotinoids—a class of insecticide—appear to significantly harm honey bee colonies over the winter, particularly during colder winters, according to a new study from Harvard School of Public Health (HSPH). The study replicated a 2012 finding from the same research group that found a link between low doses of imidacloprid and Colony Collapse Disorder (CCD), in which bees abandon their hives over the winter and eventually die. The new study also found that low doses of a second neonicotinoid, clothianidin, had the same negative effect.

Od decembra 2013 dalje je v EU veljala prepoved uporabe neonikotinoidov za 2 leti, vendar le v določenih mesecih na določenih površinah. Ta odlog so nekateri skušali izrabiti z vpeljavo manipulacije in zavajanjem, da naj bi to pokazalo, ali neonikotinoidi zares škodijo čebelam ali ne. Rekli so, da če bodo decembra 2015 čebele še vedno bolne, in če bodo še vedno umirali celi panji, bodo neonikotinoide določili za neškodljive. Vendar neonikotinoidi niso edine snovi, ki čebelam škodijo, zato je tak razmislek povsem neumesten. Decembra 2015 so čebele seveda še vedno množično (na milijarde čebel) umirale od zastrupitev z drugimi pesticidi z drugimi škodljivimi vsebinami. Poleg pesticidov obstajajo še drugi viri zastrupitev, vendar vsak vir manj viša možnost njihovega preživetja.

V novici iz Siola [8] so leta 2013 poročali:

V Evropi obstaja velika zaskrbljenost zaradi upada čebeljih populacij. Neonikotinoidne kemikalije v pršilih naj bi morile čebele, zato Evropska komisija meni, da bi jih morali omejiti na tiste pridelke, ki ne privabljajo čebel in drugih opraševalcev.

Splošno izumiranje vrst

Na srečanju kognitivnih znanstvenikov je leta 2014 Matjaž Gams predaval o izumiranju vrst. Živalske vrste izumirajo 100 x hitreje, kot bi, če bi se stvari odvijale po naravni poti. Po znanstvenih razmislekih je krivec Človek.

gams-o-izumiranju-vrst

Še huje.

Na splošno o izumiranju vrst si lahko preberemo na wikepediji [9]. Po mnenju nekaterih naj bi v 100 letih izumrla polovica živega sveta, če ne uspemo preusmeriti/zaustaviti tega “kolesja”. Na račun Človeka naj bi v zadnjih desetletjih izumrlo toliko rastlinskih in živalskih vrst, da po mnenju nekaterih znanstvenikov odstotek izumiranja ni bil višji še v nobeni krizni dobi (med drugim ledene) na Zemlji do sedaj. Na splošno o tem: