Ljubitelj GSO, dr. Borut Bohanec je v svojem članku So zares nevarni GSO – ali novinarji? (vir), posvečenem Nedelu, kritiziral nek njihov članek in v njem zapisal (najprej je citiral en zapis):
“Neodvisnim preiskovalcem korporacije preprečujejo tudi dostop do gensko spremenjenih semen, češ da so patentirana, če jih dobijo od kmetov, pa sledijo umazane sodne bitke.” Bi znala avtorica navesti kak primer? Ker “umazane sodne bitke” so sicer znane iz tožb proti pridelovalcem kot je Percy Schmeiser, ki so kršili patentno zakonodajo – in v sodnem postopku se je vedno izkazalo, da je bila “umazana” stran pridelovalec, ne lastnik patenta.
V nadaljevanju si poglejmo si, kako ti sodni postopki izgledajo in potem premislimo, komu bi verjeli.
Oglejte si tudi stran Sporna pravila o patentiranih semenih.
Pričanja o tem, kako Monsanto finančno in mentalno zlamlja kmete, ki se upirajo uporabi GSO, jih zasleduje, ustrahuje bančne delavce in jih tako primora k blokadi njihovih bančnih računov,… Govori o tem, da ko veter na polja kmetov odnese Monsantova patentirana semena, sodišče obravnava to polje kot kontaminirano in kmet ob tistem trenutku ni več lastnik svojih rastlin in semen. Tudi če so polja kontaminirana samo z 1% Monsantovih semen. Pričanja o tem, kako ima Monsanto takšne tožbe v redni praksi in kako številni kmetje zaradi Monsantove velike moči popustijo njegovim zahtevam, saj si poleg tega, da jih je strah, niti ne morejo privoščiti dragih odvetnikov.
Opomba: Monsanto ni edina korporacija, o kateri obstajajo poročila o takšnih tožbah. Do podobnih agresivnih dejanj prihaja tudi pri korporacijah DuPont, Syngenta in drugih proizvajalcih gensko spremenjenih semen.
Monopolisti še nimajo dovolj. Navkljub temu, da ima 1% ljudi toliko premoženja, kot ostalih 99% (http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/najbogatejsi-odstotek-ljudi.html) in da je imelo že leta 2012 cca 10 agro-kemijskih podjetij v lasti cca 73 % komercialnega trga semen (https://secure.avaaz.org/en/seed_exchange_donate_loc/ in http://www.etcgroup.org/content/just-3-companies-control-more-half-53-global-commercial-market-seed), hočejo še več. “Požret” hočejo svobodomiselne kmete, ki se zavzemajo za neodvisnost od GSO.
Ne se dat. Vzeti nam hočejo svobodo do prehranske neodvisnosti.
Citat iz spodnjega videa:
According to a Center for Food Safety report released in 2012, titled ‘Monsanto vs. Farmers,’ Monsanto had filed 142 lawsuits against farmers for alleged Technology Agreement violations of its patents on genetically engineered seeds, lawsuits that have involved 410 farmers and 56 small farm-based businesses
Ne le, da tožijo tiste, ki niso v skladju z njihovimi predpisi, še več – po pričanjih iz zgornjega dokumentarca skuša Monsanto zajebati kmete, ki pridelujejo organska živila in jim podtakniti, da sejejo njihova gensko spremenjena semena.
Društvo potrošnikov organske hrane iz Finske v poročilu Monsanto Sues Midwest Farmers for Saving Soybean Seeds (vir) navaja, da je Monsanto tožil Mayfields za 75 000 $ zato, ker so shranili semena soje in jih posejali na 800 akrov (to je cca 1800 x 1800 m). Njihov zagovor na sodišču pa ni zanikanje tega, ampak trditev, da Monsanto nima pravice patentirati rastlin. Pravijo, da je zakon o patentih namenjen strojem in podobnim zadevam, ne pa stvarem, ki se samodejno replicirajo. Ne glede na to, ali je to res ali ne, tako bi moralo biti!
V dokumentu najdemo tudi zapis, da naj bi Monsanto ves denar, ki bi bil pridobljen iz takšnih tožb, namenil organizaciji American Farm Bureau, ki naj bi denar porabila za šolnine, in da naj bi to pomenilo, da podjetje v tožbah ne išče profita. Je to še ena od Monsantovih manipulacij? Kot da je neposredna finančna korist edini možen profit in kot da že s samo reklamo nimajo profita. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo v končni fazi dobi te šolnine. Morda študentje, ki se “zavežejo”, da bo kasneje delali pri Monsantu?
V tem dokumentu piše še, da Monsanto nagovarja ljudi, naj zatožijo kmete, za katere sumijo, da kršijo pravila njihovih patentov (to je – shranjujejo semena za drugo leto), v časopisih in radio oddajah. Ponašali naj bi se celo s tem, da naj bi kmete, ki na tak način kršijo pogodbe, tožili zato, da bi bili drugi pošteni. Ja, pošteni pri upoštevanju nepoštene igre monopolistov!
