Obstajajo dobre prehranske rešitve. GSR to niso

Zakaj GSO niso sprejemljiva prehranska rešitev, je pojasnjeno v člankih Nismo proti GSO / GSO, smo proti lopovščini in Zablode, miti, laži o GSO / GSO.

Nekatere učinkovite metode pridelave hrane niso raziskane v zadostni meri, izpostavljene v zadostni meri in financirane v zadostni meri… in potem lahko izgleda, kot da niso efektivne.

Dobre rešitve za dobro prehransko gospodarjenje Slovenije:

  • Lokalna samooskrba.
  • Permakultura.
  • Ekološko kmetovanje. Uporabi iskalnik ekoloških kmetij. Priporočamo živila znamk demeter in biodar, kjer veljajo zaostrena pravila gnojenja in škropljenja:  slabo topna mineralna gnojila niso dovoljena, uporablja se načeloma zgolj organsko mineralna gnojila (brez gnojevke).
  • Pravična trgovina.
  • Urbani vrtovi.

Uporabne povezave – primeri dobrih praks:

  • Ekološka vas iz Madžarske z nazivom Krišnova dolina (www.ecovalley.hu in www.krisnavolgy.hu) obsega 260 hektarov, sprejme več kot 30 000 gostov letno. Hrano pridelujejo sami, so neodvisni. Bio vrtovi, čebelnjaki, trgovine, razstave, jezera, tržnica, šole,… pa njihova odlična kuhinja.
  • Vrt v bazenu: Garden Pool. Izvleček s strani http://www.inquisitr.com/1694031/garden-pool-how-an-old-swimming-pool-feeds-a-family-and-changing-food-production-science-video/?fb_action_ids=10204936618150420&fb_action_types=og.likes

    The Garden Pool featured a closed-loop ecosystem where tilapia, algae, and duckweed flourished alongside broccoli and sweet potatoes. McClung’s goal was to feed a family of five and within a calendar year, their Garden Pool saved the family 75 percent on their grocery bills. Garden Pool has been voted the Best Backyard Farm in Phoenix, gotten press from National Geographic TV and Wired and Make, and formed a Phoenix-area Meetup group that has nearly a thousand members. It’s attracted hundreds of local volunteers, students, and gardeners who’ve helped build a dozen more Garden Pool systems in and around Phoenix.Garden-Pool[1]

  • Izvleček iz članka “Srečno in zdravo podjetje smo. Mislim, da smo del rešitve“:

    Blizu mesteca Zewttl severovzhodno od Dunaja leži vasica Sprögnitz. Tako majhna je, da jo na zemljevidu komaj opazite. Pa vendar jo vsako leto obišče nekaj deset tisoč ljudi.

    Pridejo si pogledat podjetje Sonnentor, ki tam prideluje najboljše čaje in začimbe na svetu; tako so vsaj prepričani mnogi, tudi zahtevni japonski poznavalci, ki so Sonnentorjevim čajem na tekmovanjih podelili že kar nekaj najvišjih priznanj.

    Vendar obiskovalec tam ne uzre kakega tehnološkega čudeža. Ko mu razkažejo proizvodnjo, začuden ugotovi, da je videl le dva stroja: enega zelo preprostega za ločevanje zrnja od plev, drugega pa za pakiranje zelišč v folijo – razgradljivo, seveda, kajti vsa Sonnentorjeva embalaža je okolju prijazna in jo lahko daš tudi na kompost.

    To, kar ljudje pridejo gledat v Sprögnitz, ni tehnološki, pač pa svetovni čudež: podjetje, v katerem delajo srečni ljudje. Podjetje, ki tako rekoč dnevno odpira nova delovna mesta, ki usmerja kmete v ekološko pridelavo zelišč, vlaga v lokalno skupnost in je ekonomsko uspešno, čeprav vsako etiketo na embalažo prilepijo ročno – in to z nasmehom.

  • Sepp Holzer, čudežni kmet. Izvleček s strani http://aljatasi.com/2009/08/sepp-holzer-cudezni-kmet/:

    Razlika res ne bi mogla biti bolj očitna. Na enem bregu skoraj puščava, na drugem, kjer se na 50 hektarih razprostira Holzerjevo posestvo Krameterhof, pa prava podoba raja, s sadnimi in drugimi drevesi, visokim žitom, ribniki, trto, celo oljkami, zelenjavo, bujnim grmičevjem … In to 1500 metrov nad morjem. Čudež ali morda kaj drugega? […] Avstrijski kmet svojo metodo tudi praktično širi po vsem svetu. Uspešno je zasadil velika posestva v ZDA, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Španiji, na Portugalskem, Tajskem in številnih drugih državah. Njegovim čudežnim rokam sta svoja posestva prepustila tudi svetovno znani draguljar Swarowski in luksemburški knez. […] Za božjo voljo, ne delajte napak, ki jih delajo pri nas. Ne specializirajte se, ne investirajte v velike hleve, ne uporabljajte kemije in ne sadite monokultur, ki opustošijo in izsušijo zemljo,” Holzer svari tudi slovenske kmete.

    Farming With Nature – Permaculture with Sepp Holzer
    (Kmetovanje z naravo. Filmček o eni največjih funkcionalnih permakulturnih pokrajin v Evropi. Avstrijski kmet Sepp Holzer, ki je to pokrajino vzgojil na nadmorski višini 1500 m, pravi: “Sodeluj z naravo. Ne zoprstavi se ji.”)

    Več: http://www.seppholzer.at/cms/index.php?id=69

  • Skupnostni urbani ekološki vrt: brazde.org/category/urbano-vrtnarstvo/
  • Izvleček iz članka Dobrodošli v Andernachu, prvem “užitnem mestu” (http://www.rtvslo.si/tureavanture/navade-po-svetu/dobrodosli-v-andernachu-prvem-uzitnem-mestu/341468):

    Vse skupaj spremlja tudi kampanja, ki prebivalce poučuje, kako jesti zdravo in kako velik pomen ima lokalna hrana. Za projektom stojita “vrtna inženirka” Heike Boomgaarden in mestni ekolog Lutz Kosack, celotno območje pokriva 8.000 kvadratnih metrov, okoli mesta pa na še 13 dodatnih hektarih mestne zemlje pridelujejo vrsto pridelkov ter redijo prašiče, ovce, krave in piščance. Za te površine pomaga skrbeti 20 nezaposlenih ljudi.

  • Sadni gozd bi razširili na vso državo: http://www.delo.si/novice/slovenija/sadni-gozd-bi-razsirili-na-vso-drzavo.html
  • Semenske bombice – način setve poljščin v gosti vegetaciji ali na težko dostopnih zemljiščih: https://www.facebook.com/SemenskeBomBice?notif_t=fbpage_fan_invite
  • Divji sadni gozd poln pestrih okusov in oblik v Kazakhstanu: https://orionmagazine.org/article/the-fatherland-of-apples/
  • Biodizel, fotovoltaika in urbana agroekologija. Citat:
    Over 6,000 pounds of food per year, on 1/10 acre located just 15 minutes from downtown Los Angeles. The Dervaes family grows over 400 species of plants, 4,300 pounds of vegetable food, 900 chicken and 1,000 duck eggs, 25 lbs of honey, plus seasonal fruits throughout the year. From 1/10th of an acre, four people manage to get over 90% of their daily food and the family reports earnings of $20,000 per year (AFTER they eat from what is produced). This is done without the use of the expensive & destructive synthetic chemicals associated with industrial mono-cropping, while simultaneously improving the fertility and overall condition of the land being used to grow this food on. Scaled up to an acre, that would equal $200,000 per year! To follow the Dervaes and their Urban Homesteading activites, you can find them at http://urbanhomestead.org

www.pdf24.org    Pošljite članek kot PDF   

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja