O gensko spremenjeni hrani nas mediji zasipavajo s številnimi alarmantnimi vestmi, zelo redko pa najdemo o tej vznemirljivi tematiki karkoli pozitivnega. Povsem na kratko spodaj navajamo 10 primerov genskih transformacij, za večino od njih najbrž še niste slišali. Obstajajo še mnoge druge, a za začetek menim, da bo dovolj.
[…]
2. Koruzni hrošč, koruzna vešča
GS sorte, ki prevladujejo na poljih, pretežno omogočajo lažjo pridelavo. V ta sklop sodijo tudi sorte odporne na škodljive žuželke, denimo koruzno veščo ali koruznega hrošča. Slednjega smo uvozili iz Amerike, kjer jim škodo delata še dve drugi vrsti hroščev. Vrtajo stebla in povzročajo poleganje. Ker pri nas odpornih sort nimamo, se z njim borimo predvsem s kolobarjenjem. Podobno velja za bombaž, kjer sodobne sorte omogočajo do 80% manj škropiv.
non-Bt cotton vs Bt cotton (foto via agbioforum.org)
- Kaj je merilo uspeha? Je to, da nekemu podjetju uspe zavesti veliko število ljudi, uspeh?
- Obstajajo uspešni načini pridelave gensko NEspremenjene hrane, pri katerih škropljenja z ekosistemu škodljivimi preparati praktično ni.
- Mnoga poročila govorijo o tem, da je imelo na račun pridelave GS bombaža na tisoče kmetov ogromno škode in da jih je proizvajalec glede koristi zelo zavajal, oziroma jim verjetno lagal.
Pojasnilo…
Bohanec ima že leta navado znanstveno opremljene laži predstavljati kot resnico, pri stvareh, ki imajo dve plati, pa ima navado predstaviti tisto, ki je njemu všeč. Stvari niso niti najmanj tako enoplastne, kot jih predstavlja. Bralec naj o resnici poizve sam.
Poglejmo si, kako je izgledal odgovor nekaterih Indijskih kmetov leta 2006, ko so bili vprašani, ali bodo naslednje leto nehali sejati gensko spremenjen bombaž.
Indijski mali kmetje so bili vprašani ali bodo naslednje leto nehali sejati gensko spremenjen bombaž. Okoli 100 zbranih je takoj dvignilo roko v pritrditev. Vir: video The World According to Monsanto
Kratko poročilo z naslovom “Seed of Suicide? Indian farmer widows blame GMO giants for fatal crop failures” govori o tem, da Indijski kmetje v več primerih ne morejo dobiti posojila, če ne uvedejo pridelave GSO. Diskriminacija na nivoju financ.
Dokumentarec “The World According to Monsanto” predstavlja pričanja o tem, da so kmetje na račun Monsantovih zavajanj delali samomore, da so mnogi obubožali, in kako mnogi po vpeljavi pridelave gensko spremenjenega bombaža niso imeli izkušenj, da bi jim tak bombaž zmanjšal potrebe po škropljenju, čeravno so jim prodajalci to obljubljali.
Dokumentarec “The World According to Monsanto”
Na dailymail.co.uk so novembra 2008 objavili, da je znanih več kot 1000 takšnih samomorov. Izvleček iz članka “The GM genocide: Thousands of Indian farmers are commiting suicide after using genetically modified crops“:
For official figures from the Indian Ministry of Agriculture do indeed confirm that in a huge humanitarian crisis, more than 1,000 farmers kill themselves here each month.
Simple, rural people, they are dying slow, agonising deaths. Most swallow insecticide – a pricey substance they were promised they would not need when they were coerced into growing expensive GM crops.
Vandana Shiva je marca 2013 izjavila, da je število takšnih samomorov naraslo na 270 000. Vir.
Nekateri zagovorniki GSO so hitro našli odgovor tudi na to in trdijo, da naj bi bilo to o samomorih na račun pridelave gensko spremenjenega bombaža mit, npr: 1, 2.
Pri Monsantu so na svoji strani objavili, da zavračajo, da je pridelava GSO kakorkoli povezana s samomori. Izvleček strani, kjer so to zapisali:
Posnetek dela strani 26.3.2017
Na strani nekaterih zagovornikov GSO najdemo graf, ki kaže število samomorov in pridelovalno površino GS bombaža skozi več let. Pravijo, da zato, ker so množični samomori Indijskih kmetov obstajali že pred vpeljavo gensko spremenjenega bombaža, to apriori pomeni, da ta nima nič opraviti s samomori. Mentalno jim nekako uspe ignorirati, da se lahko vzroki samomorov skozi zgodovino in življenje kmetov spreminjajo. Se pravi, trdijo, da če lahko skozi zgodovino obstaja več vzrokov za samomore, tiste navedene razloge, ki njim v nekem obdobju ni všeč obravnavati (navkljub stotinam prič), preprosto pomnožijo z 0 in s prstom pokažejo na druge. Če jim neka razlaga ali nek del razlage ni všeč, rečejo, da je mit.
Vir grafa: Članek “A hard look at GM crops” iz revije Nature, maj 2013. Backup.
