Narobe! Pristaši transgenega kmetijstva se močno trudijo pojasniti, da so GS pridelki lahko odporni na sušo ali da lahko proizvedejo živila z večjo hranilno vrednostjo. Prazne obljube… Še vedno ne obstaja niti ena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost, imela boljšo prehransko vrednost ali kakršnekoli druge koristne lastnosti, ki jih biotehnološka industrija obljublja že dolgo časa.Lakota je predvsem politična in gospodarska težava. Za boj proti lakoti in spopadanje z rastjo števila prebivalstva je najprej potrebno zagotoviti dostop do zemljišč, bolje organizirati lokalne trge in vlagati v raziskave tradicionalnih rastlin. Aprila 2008 je v Johannesburgu 59 držav podpisalo končno poročilo, ki je nastalo v procesu mednarodnega ocenjevanja znanja na področju kmetijstva, znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD), ki se izvaja pod pokroviteljstvom Združenih narodov. To poročilo je na področju kmetijstva primerljivo s tistim o podnebnih spremembah (IPCC). V poročilu je bilo ugotovljeno, da GSO niso rešitev za boj proti svetovni lakoti in rasti prebivalstva. Zavajanje ljudi, da je mogoče politični problem rešiti s povsem tehnološko rešitvijo, je popolnoma neodgovorno.
Vir: http://www.greenpeace.org/slovenia/si/kaj-delamo/reci-ne-genetskemu-in-eniringu/10-mitov-o-gso/
Organska federacija Avstralije (OFA) poroča, kako lahko organska agrikultura nahrani svet. Vir. O tem govori tudi videoposnetek “Genetically Modefied Organisms and Foods (GMO) Explained”:
