Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dalo v maju 2015 v javno razpravo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO (v nadaljevanju osnutek zakona)
(vir: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Medijsko_sredisce/2015/04_April/28_NK_GSO/15_04_28_SJ_Zakon_o_prepovedi_GSO_javna_razprava_ZAKON.doc).
Osnutek zakona predvideva dve možnosti za zagotovitev prepovedi pridelave GSO v RS:
- 1. opcija: zahteva RS za geografsko izključitev iz dovoljenja za dajanje GSO na trg, ki jo RS prek Evropske komisije pošlje vlagatelju dovoljenja
- 2. opcija: RS sprejme predpis za prepoved GSO v postopku odobritve (če je zahteva iz prejšnje alineje zavrnjena) ali že odobrene GSO
2. opcija je sprejemljiva. 1. opcija predstavlja veliko nevarnost zlorabe. Izhajajmo iz praktičnega primera. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20032006) vsebuje tole poved:
Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.
“Vsi” vemo, da v praksi tega ni, saj je v Sloveniji dovoljena baterijska reja, pri kateri so za kokoši v uporabi kletke, kjer na eno kokoš odpade cca 40 x 40 cm površine. Če so lahko “strokovnjaki” podali sporno oceno o tem, da je kokoši v baterijski reji zagotovljena svoboda gibanja, primerna njeni pasmi,…, potem se lahko najdejo tudi “strokovnjaki”, ki bi podali kakšno podobno sporno oceno glede upravičenosti geografske izključitve iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg. Poenostavljeno rečeno, oni si lahko to, da je neka GS rastlina primerna za na trg na nekem geografskem področju, enostavno izmislijo. Tako kot so si podleži (pod pretvezo, da gre za strokovno oceno) izmislili, da je baterijska reja v skladu s tem pravilnikom.
Mnenja drugih o zakonu o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO
Spodaj je najprej izpostavljeno mnenje nekaterih gorečih zagovornikov tega, da se zakon ne sprejme. Sledijo mnenja, ki so nagnjena bodisi k sprejemu zakona bodisi k njegovi izboljšavi bodisi so nevtralna.
Mnenje Slovenskega genetskega društva (SGD)
Povod za nastanek spletnih strani pred vami (http://brez-gso.svoboda.si/) je natolcevanje s strani društva SGD glede tega, zakaj naj bi v Sloveniji rabili GSO in zakaj bi bila prepoved pridelave GSO korak nazaj. Vlado so pozvali k temu, naj zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO v Sloveniji ne sprejme. Kar je pri tem sporno, ni njihovo stališče (če želijo sami uživati GSO, lahko svojo željo uresničijo na legitimen način), ampak zavajajoči, če ne celo lažni argumenti, ki so jih zapisali v dokumentu Poziv_proti_zakonu_o_GSO.pdf, objavljenim na strani http://www.sgd.si/img/File/Poziv_proti_zakonu_o_GSO.pdf (v nadaljevanju poziv vladi).
Zavajajočim argumentom, ki jih je SGD predstavilo v pozivu vladi, so na straneh pred vami v rubriki “miti podpisnikov poziva proti zakonu o gso” namenjeni trije članki:
- Prepoved pridelave GSO v Sloveniji je korak nazaj
- GSO rabimo, ker je ogrožena prehranska varnost
- Prepoved pridelave GSO Slovenijo izključi iz skupine tehnološko naprednih držav
Člani društva SGD bi se morali, če niso docela zaplankani, zavedati, da so poglavitne izjave v njihovem dokumentu neresnične in zato nevredne podpisa. Za člana znanstvenega odbora za delo z GSO bi moralo biti kaj takega podpisati sramotno. Zakaj so to storili? Ali bi lahko rekli, da so zgolj strokovnjaki na ozkem področju, ki ne poznajo dovolj drugih področij, oz. celovitega konteksta, v katerem je treba nove tehnologije presojati? Ali pa je za tem kaj drugega?
Njihov poziv vladi je bil javnosti predstavljen 2.junija 2015, kot priloga na strani http://www.sgd.si/sl/poziv_GSO/.
Podpisniki, ki so podpisali izjavo SGD proti sprejemu novega zakona o omejevanju ali prepovedi GSO
Na tej strani je bilo 11.6. zbranih 29 podpisov članov znanstvenih odborov za delo z GSO in nad 100 sopodpisnikov, ki se strinjajo z vsebino tega dokumenta.
V društvu za biološko-dinamčno gospodarjenje Ajda so v članku Aktualno o GSO v Sloveniji zapisali repliko na te podpise:
KOT TEMA SO SE TA IMENA ZAPISALA V ZGODOVINO NAŠE ZEMLJETUDI MI JIH NE BOMO POZABILI
So mnenja podpisnikov dokumenta s pozivom vladi s strani SGD morda posledica morebitnega nasilno usmerjenega propagiranja GSO na Biotehniški fakulteti v Ljubljani? Da je slednje na tej fakulteti prisotno, je leta 2009 spregovorila (domnevna) študentka Manca. Borut Bohanec, prof., o katerem govori Manca, je prvi med podpisniki dokumenta SGD. Izvleček zapisa študentke:
Čudi me namreč, da na vseh njunih predavanjih ne smem izraziti nikakršnih pomislekov o GSO-jih. V kolikor se opredeliš oziroma si skeptičen do GSO-jev oziroma si celo popolnoma proti, te profesorja označita za popolno budalo (dobesedno) oziroma nekoga, ki ne razume ničesar. Lahko si predstavljate kako potem izgleda pri njiju opravljanje izpitov. Sprašujem se namreč, ali niso profesorji osebe, ki študentu predstavijo pozitivne in negativne vidike znanosti?! Ali mora študent svoje svobodomiselno mišljenje in razmišljanje o neokrnjeni naravi in naravni genski raznolikosti zatreti, le zato, da bo ugodil avtoriteti? Ali niso profesorji tisti, ki nam predstavijo širino vsake stvari, da lahko študent sam izbere zanj primerno pot? Sprašujem se namreč, kako je potem možno, da takšne osebe nosijo titulo PROFESOR?
V resničnost izjav Mance lahko sicer dvomimo (primer kritike, v kateri je podano tudi mnenje Mance, je obravnavalo novinarsko častno razsodišče) in niti niso pomembne pri sprejemanju zakona, ampak če pa držijo, bi bilo vredno na osnovi tega razmišljati o sledečem:
- Gre v tem primeru za zaplankanost znanstvenega odbora za delo z GSO, kot logično posledico agresivnega profesorja Bohanca, ki “prepoveduje” izobraževanje o (morebitnih) škodljivih učinkih GSO in/ali nevarnosti pridelave GSO?
- Gre v tem primeru morda za korupcijo profesorja s strani proizvajalcev (korporacij) gensko spremenjenih semen? Morda zaradi finančnih interesov na svojih predavanjih ne dovoli kritičnega razmišljanja?
- Ali člani društva SGD slučajno razmišljajo o lastnem razvoju in prodaji GSO?
Kako naj bi človek verjel argumentom znanstvenika, ki je tako ignorantski?
Nekje mora biti razlog za tolikšno podporo dokumentu s strani SGD in nekateri se dobro zavedamo, da profesor ob tem, ko zastopa mnenje znanstvenega odbora, “ne bi smel” podpisati izjav, ki so v čistem nasprotju z znanstvenim načinom razmišljanja. Podpisani znanstveniki v tem primeru namreč ne zastopajo znanstvenih dejstev, ampak zgolj mnenje, vredno ostre kritike, medtem ko skuša SGD uprizoriti kot da gre za mnenje, za katerim stoji znanost.
So si podpisniki izjav sploh ogledali, kaj podpisujejo?
Strokovna replika na poziv SGD vladi je prišla tudi s strani Društva Natura Kultura v članku Ciljno usmerjeno zavajanje civilne družbe glede varnosti GSO-jev v prehrani ter sejanja GS rastlin v Sloveniji.
Mnenje mreže Plan B za Slovenijo in Platforme za ekološko kmetijstvo
To je mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, v katero so združene nevladne organizacije, ki trajnostni razvoj razumejo kot razvoj, ki bo zadovoljil trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Njihovo mnenje v zvezi z osnutkom zakona je, da je tak zakon nujno potreben, hkrati pa opozarjajo na pomanjkljivosti osnutka v dokumentu mnenje-osnutek-zakona-gojenje-GSO (vir: http://www.planbzaslovenijo.si/images/novice/mnenje-osnutek-zakona-gojenje-GSO.pdf). Opozarjajo na naslednje:
- v osnutku zakona manjka člen, v katerem bi bili navedeni razlogi, zakaj Slovenija tak zakon sprejema
- osnutek zakona predvideva dve možnosti za zagotovitev prepovedi pridelave GS rastlin v RS, druga opcija je veliko bolj ustrezna
- smiselno je zahtevati, da se iz geografskega področja uporabe GSO vedno izključi celotno ozemlje RS, in ne le del ozemlja
- Slovenija naj prepove pridelavo skupin GS rastlin na osnovi definicije lastnosti, namesto da bo vlada morala prepoved vsake GS rastline obravnavati posebej
Mnenje filozofa Omladiča
Dr. Luka Omladič, okoljski analitik, na svojem blogu v članku Argumentacija glede zakona o prepovedi GSO navaja, da bi bilo dobro, da strokovna javnost sproži razpravo o utemeljenosti konkretnih trditev, ki se uporabljajo kot argument za prepoved GSO. Sam sicer ni prepričan, da bi zakon o prepovedi pridelave GSO v Sloveniji kakorkoli pomagal k okoljsko bolj vzdržnem kmetijstvu. Morda se ne zaveda ali ne upošteva moči multinacionalk in tega, kako pritiskajo z lobiranjem in koliko njihovih herbicidov se je na račun pridelave GSO uporabilo v ZDA? Ne kaže, da bi jim bilo v interesu, da se uporaba herbicidov zmanjša, praksa kaže ravno nasprotno. Trenutno je v Sloveniji zelo malo površin, na katerih se prideluje GSO, zato nov zakon o prepovedi GSO ta trenutek (junij 2015) res ne bi bistveno izboljšal stanja kmetijstva, bi pa preprečil potencialno ogrožanje okolja na dolgi rok. Luka sicer nima pozitivnega mnenja o uporabi pesticidov, o tem se lahko prepričamo v članku Išče se Noetova barka.
Utemeljitev konkretnih trditev pa bi vsekakor bila dobrodošla.
Mnenje Martine Bavec
Red. prof. dr. Martina Bavec je članica delovne skupne, ki je ta zakon pripravljala. Takole pravi:
Sprejetje Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSO) omogoča Sloveniji realiziranje direktive EU 412/2015, ki dopušča državam članicam EU, da se po novem samostojno odločijo o tem ali želijo na svojem ozemlju setev GSO ali ne. Ta zakon mora stopiti v veljavo do začetka oktobra 2015, sicer bo ta možnost za državo članico (tudi Slovenijo) izgubljena in zaradi tega se tudi mudi s postopkom. Predvidevam, da je tudi zaradi tega ozka skupina biotehnologov – genetikov, ki zagovarjajo to tehnologijo in tudi setev rastlin spremenjenih z gensko tehniko, oblikovala peticijo oz. poziv, da naj Vlada RS umakne sprejetje zakonodaje in sproži javno razpravo.
To bo omogočil predlagani zakon, ki bo podlaga za možnost omejitve/prepovedi, ki pa jo bo potem, ko bo ta zakon sprejet, konkretno za vsako GSO morala narediti vlada na podlagi predloga strokovne komisije, ki bo imenovana s tem zakonom. Sam zakon kot tak pa, žal, še nič ne prepoveduje! Daje samo možnost geografskega izvzetja za setev trenutno v EU dovoljenih GS rastlin in tistih, ki so v postopku. Za vse nadaljnje pa se bo potrebno vsakič posebej odločati in predlagati/zahtevati,…. če bo to še vedno cilj kmetijske in okoljske politike kot je ta hip….
Razlogov zakaj je veliko – od okoljskih in zdravstvenih (o teh si preberite nekaj dejstev v nadaljevanju tega meila in priponkah) ter zlasti različnih vidikov v povezavi s kmetijstvom. Dejstva so, da je v Sloveniji 85% hribovitih in drugih območij z omejenimi dejavniki, 38% območij Natura 2000, na ravninskih območjih so zaloge podtalnice, povprečna velikost naših kmetij je 6,8 ha, konkurenčnost kmetijstva lahko temelji na dodani vrednosti višje kakovostnih pridelkov in ne tekmovanju s 1000 in več ha podjetji v S. in J. Ameriki ali s ponudbo poceni mleka za Kitajsko, prevladuje tradicionalno kmetijstvo na manjših kmetijah in v vzponu je ekološko kmetijstvo (skoraj 5% kmetov in 9% površin – v Avstriji jih je bilo že leta 2010 15% ekoloških kmetij oz. 20% ekoloških površin, na Danskem je 30% mleka v prodajalnah ekološkega – v Slovenijo pa ga večino uvozimo iz Avstrije!), čeprav kar 80% ekoloških živil za potrebe slovenskih potrošnikov uvozimo ter ne prepoznamo te tržne niše z največjo dodano vrednostjo in najvišjo kakovostjo hrane, kar bi lahko povezali tudi s turizmom, ki bo resnično zelen samo v primeru ohranitve okolja, biodiverzitete, kakovostne lokalno pridelane hrane, ki temelji na tradicionalnih recepturah (brez GSO!). In nenazadnje – večina slovenskih potrošnikov si ne želi GS hrane in prav tako večina (po naši raziskavi kar 92%) jih želi vedeti s kakšno krmo so bile živali krmljene (navadno ali z GSO?). Še posebej pa bi izpostavila problematiko čebelarstva – ob trudu ohranitve avtohtone čebele in razglasitvi svetovnega dne posvečenega čebelam – ali si želimo med, ki bo vseboval cvetnih prah iz rastlin, ki so bile spremenjene z gensko tehniko?
Zagotovo nas je v Sloveniji precej tudi drugače razmišljajočih – tudi z doktorati, pa agronomov, strokovnjakov za varstvo okolja, pa tudi tistih, ki proučujejo to problematiko z družboslovne plati, se ukvarjajo s trajnostnim razvojem, družbeno odgovornostjo in sorodnimi področji, ki imamo drugačno mnenje od skupine genetikov, ki pogosto presojajo tudi o stvareh, ki jih ne poznajo. Med ostalim smo včeraj slišali, da se bo z GSO zmanjšalo število škropljenj, ki bi jih naj bilo meda 4 ali 6 pri koruzi – morda jih je res toliko v ZDA, pri nas pa eno ali največ dve in še to s herbicidi in ne insekticidi, ki jih v Sloveniji kot škropivo za koruzo nismo nikoli uporabljali. Zavrtite si
Njeno celotno besedilo in priponke lahko preberete v v dokumentu Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin – Podpora zakonu in poziv MKO, da naj nadaljuje s postopkom.
Mnenje Borisa Turka
Svobodni raziskovalec Boris imam 2 pomisleka glede osnutka zakona, katerega sicer toplo pozdravljam:
- V RS je že prihajalo do tega, da so se zakoni sprejemali tako hitro, da odgovorni niso imeli niti časa dobro naštudirati obravnavanega problema, zato bi 8. člen v 7. točki, ki govori o tem, da komisija pripravi predloge, utemeljitve, stališča oziroma mnenja, moral biti dopolnjen s časovno varovalko. Koliko minimalno časa bo imela komisija? Bo lahko prihajalo do tega, da bo rok zelo kratek in ravno v času, ko bodo recimo zagovorniki ekološkega kmetovanja na dopustu(?)
- Nevarno se mi zdi tudi to, kar piše v členu 17. Če posameznik prideluje GS rastline na ozemlju, kjer je pridelava GS rastlin prepovedana, bi bil lahko kaznovan z do 5000 €. Kaj pa če jih ne prideluje namerno in jih je na njegova polja prinesel veter iz območja, kjer je pridelava dovoljena in se prakticira? Tako je lahko tak posameznik 3x neupravičeno kaznovan. Najprej bi ga kaznovala država z globo, potem bi moral najverjetneje na svoje stroške uničiti GSO na svojih poljih, mimo grede pa bi ga tožil še proizvajalec GS semen, ker posameznik patentiranih semen ni kupil (glej stran Dokumentarci o tožbah). Sporno je, da cel zakon nič ne omenja, kakšne so kazni, če pridelovalec GSO območja nima zadostno zavarovanega.
Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da bi morale biti javnosti vedno dostopne informacije o tem, kdo od članov komisije je sodeloval pri odločanju o tem, ali naj se specifično GSO prepove (na nekem območju) v Sloveniji in kakšno je bilo njegovo mnenje. Transparentnost je za demokracijo ključnega pomena!
