Težek problem 
Poglejmo 2 zgodbi.
Zgodba 1: Seme, odporno na aluminij
Raziskovalci so naredili seme, tolerantno na aluminij. Izvlečki iz članka http://www.technologyreview.com/news/410926/toxicity-resistant-crops/:
1.) Much of the world’s cropland contains aluminum that stunts crops. But a new study has found a way to make plants grow tall in spite of the metal’s toxic effects. The discovery, by plant biologists at the University of California, Riverside, suggests that genetic engineering could boost yields from fields that today are not ideal for growing crops.
2.) “Aluminum is common in soils–it’s a major component of clay–but only in acidic soils does the metal form an ion that can dissolve into liquids and that’s toxic to plants. Acidic soils make up as much as half the world’s croplands, however, and aluminum toxicity is the main factor holding back crop growth in nearly 20 percent of the world’s arable soils, including large areas of the United States east of the Mississippi River and northwestern Europe.”
3.) “The plant is effectively blind to what’s happening in the cell.” So the mutant plants can maintain high levels of growth in the presence of toxic levels of aluminum, even if they sustain some DNA damage.
Točka tri se navezuje na genetsko spremenjeno seme, ki “ne ve” kaj se dogaja z njenim DNA… nadaljuje z delitvami, razmnožuje se s poškodovanim DNA. Naraven odziv normalne, gensko ne-spremenjene rastline je, da ob preveliki poškodbi DNA enostavno ugasne rast celic. Omenjeni raziskovalci pa hočejo to obiti, pustiti rastlini, da še naprej kopiči toksične snovi, ignorira DNA poškodbe… Se vam zdi sporno, da bi oni potem takšno rastlino prodali kot hrano?
Takšno gensko spremenjeno seme naj bi povišalo donos na poljih, ki niso idealna za gojenje semen. Zdravje bitij, ki bi se prehranjevalo s takšnimi semeni, polnimi toksičnih snovi jih očitno ne zanima. Ali pa imajo morda v planu, da se obolele na ta račun potem “zdravi” v bolnicah in se še malo zasluži s prodajo farmaceftskih produktov svojih kompanjonov? Skratka, efekt bi bil čedalje večja odvisnost ljudi, čedalje večja neproduktivnost, čedalje več bolnih in pa čedalje večji zaslužek prodajalcev takšnih semen.
Zgodba 2: Dr. Moore, Monsantov lobist ne bi jedel glifosatov
Lobist Monsanta, dr. Moore trdi, da glifosat (herbicid, ki ga uporabljajo pri pridelavi GSO) ni povezan z rakom in da ti, četudi bi ga spil cel kozarec, ne bi škodil. Ko pa ga je dal novinar na preizkus in ga izzval, da to testira na sebi, se je Moore izmaknil na način, da je začel žaliti novinarja s tem, da mu je rekel, da je bebec in da tega ne bo testiral na sebi, saj (baje) ni neumen. Vprašajmo se, ali morda ve, da stvar ni neškodljiva in da je skušal ljudi zavajati.
Moore je omenil, da so s tem herbicidom ljudje poskušali delati tudi samomor in da jim baje ni uspelo. Morda bi se bilo ob tem vredno vprašati, koliko časa je treba čakati na učinek.
Glifosat je tudi v herbicidu boom effect, ki ga izdelujejo v tovarni Albough TKI v Račah v Sloveniji. Citat iz članka Vemo za zdravstvene posledice herbicida iz Rač? (delo.si):
Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 odstotkov, magnezija in cinka za 80 do 90 odstotkov in mangana za 80 odstotkov. Zaradi motenj presnove plevel zamre, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo enaki fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledice so razmnoženi patogeni in povsem spremenjeno stanje prsti, v kateri poginejo tudi deževniki. Dodatno nevarnost prinašata počasnazastrupitev podtalnice z glifosatom in s tem negativni vpliv na celoten ekosistem, saj zavira imunski sistem žuželk, dvoživk in sesalcev. Neodvisni raziskovalec Anton Komat dodaja, da so študije jasne, glifosat tako poškoduje metabolizem kulturnih rastlin (plevele ubije), da se vsebnost kalija, kalcija in več drugih elementov zmanjša za 70 do 90 odstotkov. »Ljudje zato jemljejo prehranske dodatke, kar je spet posel za kemično industrijo,« pravi Komat.
Preberite še članek Supermarket kot najbolj nevaren prostor v sodobni civilizaciji iz delo.si. Izvleček:
»Če greste v agrarno trgovino po škropiva, morate pokazati dokument, da znate ravnati s pesticidi. Na embalaži so ustrezna opozorila, da je snov smrtno nevarna. Potem to posujemo po naši hrani,« komentira dr. Miha Munda z medicinske fakultete v Mariboru. Skrb vzbujajoče so tudi študije, ki kažejo, da agrarne kemikalije motijo delitveni proces celic ali vplivajo na njihovo mutacijo. Še posebej občutljivi pa so embrii, kometira dr. Munda.
Bistveno pri vsem tem pa je, da NI samo zdravje človeka tisto, ki je pomembno. Pomembno je, da nevarni herbicidi škodujejo biotski raznovrstnosti. To je veliko bolj pomembno.
