Narobe! V Argentini in Združenih državah Amerike se je količina uporabljenih pesticidov povečala z razvojem kultur transgene soje. Pravzaprav kmet lahko škropi po vsej rastlini, ki je odporna na nek herbicid, kot je na primer soja na Roundup Ready (tj. pripravljena na herbicid Roundup), in to v celotnem obdobju njene rasti. Torej ga v končni fazi porabi še več! Zanimivo – podjetja, ki proizvajajo herbicide, so ista podjetja, ki razvijajo GSO. Drugi GSO, kot je na primer Bt koruza, so zasnovani tako, da so odporni na insekte. Te rastline stalno proizvajajo insekticid, tudi v svojih koreninah: kmetu ga tako ni treba nanašati, kar je sicer pozitivno za njegovo zdravje, a ne za okolje! Dejansko se beljakovine, ki imajo insekticidni učinek, neprestano proizvajajo v vsaki celici koruze in zato številni znanstveniki ocenjujejo, da je količina pesticidov na območju Bt koruze več tisočkrat večja kot na območju netransgene koruze.
Vir: http://www.greenpeace.org/slovenia/si/kaj-delamo/reci-ne-genetskemu-in-eniringu/10-mitov-o-gso/
Anamarija Slabe, strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj in članica posvetovalne skupine za kmetijstvo, hrano in biotehnologijo pri evropski komisiji, je za Mladino na strani http://www.mladina.si/tednik/200730/clanek/nar–biotehnologija-deja_crnovic/ podala izjavo:
Če vemo, da so iste korporacije, ki danes gensko spremenjene rastline promovirajo kot boljše in varne, pred leti dajale na trg pesticide, ki so danes celo prepovedani, moramo o njihovi dobronamernosti vsekakor podvomiti. Zdaj pa naj jim zaupamo preskuse z gensko spremenjeno hrano?! Družba mora razviti mehanizme, s katerimi ne bo nasedala nekomu, ki ima izključno komercialne interese.
