Podpisniki poziva proti Zakonu o omejevanju ali prepovedi pridelave GSR (5.6.2015) (VIR)
Prepoved pridelave GSO v Sloveniji je korak nazaj pri urejanju tega pomembnega področja in je v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujata znanost in praksa.
GSO se v svetu namreč pridelujejo že dvajset let brez dokazanih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. To dokazujejo številne neodvisne raziskave različnih raziskovalcev s celega sveta. GSO so se izjemno hitro razširile v svetu predvsem zaradi cenejšega načina pridelovanja in manjše obremenitve okolja na račun zmanjšanja uporabe pesticidov, najnovejše GSO sorte pa bodo pomembne za trajnostno kmetijstvo in za izboljšanje kakovosti pridelkov.
Replika Borisa Turka, ki trdi, da so GSO za prehrano nepotrebne, metode pridelave in trženja pa v praksi skoraj v celoti škodljive
- O kakšnem koraku nazaj je govora?
- Če obstaja način pridelave GSO brez škodljivih vplivov na zdravje in okolje, to še ne pomeni, da se to na veliko prakticira. Praksa kaže, da je tega zelo malo.
- Mnoga poročila kažejo, da pri pridelavi GSO kmetje dejansko uporabljajo več pesticidov, ne manj.
Pojasnilo…
Vprašanje je, kaj točno so želeli s prvo povedjo povedati, ampak omejevanje ali prepoved pridelave GSR ni nikakršen korak nazaj pri urejanju prehranskega področja, saj obstajajo učinkovite alternative. Če se zaviranje monopolizma in monokultur označuje kot korak nazaj, potem je to dober korak nazaj, saj je ugoden za okolje in gospodarstvo na dolgi rok. Utemeljitev zakaj je monopolizem slaba rešitev in kako močno prisotna je pri pridelavi GSR, je dostopna tukaj.
Ste opazili, da omenjeni zagovorniki GSO, ki govorijo o znanosti in praksi, pišejo kot da je vsa znanost in vsa praksa enolična in v skladu s tem, česar si oni želijo? Dejansko pa prepoved pridelave GSO ni v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujata znanost in praksa, pač pa je v nasprotju s strokovnimi argumenti, ki jih ponujajo nekateri od teh.
V trditvi podpisnikov poziva proti zakonu o GSO je razbrati očitno pristranskost in popolno ignoriranje znanosti ter praks na “drugem bregu”. To, da se GSO v svetu prideluje brez dokazanih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje, je očitno zavajanje. Vprašajte se, zakaj to počnejo. Poslušajte vroči mikrofon na Val202, kjer je nekaj strokovnjakov o tem izmenjalo mnenja in oddajo na radioprvi o kontroverznosti gojenja GSO.
Poleg tega za ZDA, kjer so GSO pravilo, namesto izjema (glej članek o statistiki), obstajajo javna poročila o povečanju uporabe herbicidov. Izvleček iz strani Okoljskih študij Evrope http://www.enveurope.com/content/24/1/24:
Herbicide-resistant crop technology has led to a 239 million kilogram (527 million pound) increase in herbicide use in the United States between 1996 and 2011
Kljub temu, da prepoved pridelave GSO ni korak nazaj pri urejanju prehranskega področja, pa ima lahko za seboj en problem in sicer v primeru, da zakon o prepovedi ne bi bil dovolj strog:
Sporočilo za javnost
Kompromisni predlog o gojenju GS rastlin v EU ni zadosten
Ljubljana, 13. junij 2014. Okoljski ministri EU so včeraj v Bruslju potrdili predlog novega zakona, ki naj bi posameznim državam omogočal prepoved gensko spremenjenih (GS) rastlin. Predlog je bil sprejet po več letih vroče razprave o gojenju GS rastlin in suverenosti držav EU glede tega. Vendar pa kompromis tega vprašanja ne rešuje dovolj dobro, temveč odpira nova zaskrbljujoča vprašanja.
Predlog zakona sicer državam članicam omogoča določene pravne podlage za to, da bi na svojem ozemlju lahko prepovedale gojenje tistih GS rastlin, ki bi bile odobrene za gojenje s strani EU. Vendar pa obenem daje nesorazmerno moč proizvajalcem GS semen (Monsanto, Syngenta idr.), saj bi lahko odločali o tem, ali je zahteva države članice ustrezna ali ne. Če bi proizvajalec nasprotoval prepovedi, bi jo države uveljavile pod grožnjo sodnega spora, če bi se multinacionalka zanj odločila.
Na Inštitutu za trajnostni razvoj menimo, da je to popolnoma nesprejemljivo, tako vsebinsko kot načelno. Vsebinsko namreč predlog državam ne daje dovolj trdnih podlag za prepoved, medtem ko gre na načelni ravni za demokratični samomor – suverene (demokratične) države, ki naj bi delovale v interesu svojih državljanov, postavlja na isto raven kot multinacionalna podjetja, ki delujejo v interesu ustvarjanja dobička za svoje lastnike.
Sprejem zakona bi lahko države članice spodbudil, da odobrijo vrsto GS rastlin, ki čakajo na potrditev za gojenje. Doslej je postopek odobravanja stal tudi zaradi različnih mnenj in interesov držav članic. Tudi če bi vrsta držav EU odobrene GS rastline na svojem ozemlju prepovedala, ne glede na tveganje sodnega spora s proizvajalcem, bi gojenje GS rastlin v drugih državah (ter prevoz GS semen in pridelkov, česar države ne bi mogle prepovedati) sčasoma privedlo do vse večjega onesnaženja semen, hrane in krme v celotni EU.
Ker se mora o predlogu izreči tudi novi Evropski parlament, na Inštitutu za trajnostni razvoj upamo, da ta ne bo dovolil zniževanja suverenosti držav članic in nevarnega odpiranja vrat za onesnaženje z GSO v Evropi.
— Anamarija Slabe Director Institut za trajnostni razvoj – Institute for Sustainable Development Pisarna/Office: Trubarjeva 50 SI-1000 Ljubljana Slovenia Tel. +386.1.43.97.465 GSM +386.41.725.991 skype: anamarija.slabe1 www.itr.siwww.solskiekovrt.si
Preberite še članka
- Ciljno usmerjeno zavajanje civilne družbe glede varnosti GSO-jev v prehrani ter sejanja GS rastlin v Sloveniji društva Natura kultura, v katerem je navedenih nekaj virov raziskav o škodljivih vplivih GSO na zdravje.
- Mnenja v zvezi z osnutkom Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO.
