Proizvajalci gensko spremenjenih semen, ki so slednja patentirali, skušajo očitno doseči to, da bo kmet od njih povsem odvisen. Kmete v praksi vabijo v primež, kjer patentiranih semen več ne sme pridelati sam, ampak jih mora kupiti. Vsako leto. Proizvajalci znajo poskrbeti, da je po nabavi GS semen potrebno kupiti še komplementarne herbicide, na katere je njihova GSO odporna, brez njih pa ne uspeva.
Na spletni strani Monsanta je bilo v članku Saved Seed and Farmer Lawsuits junija 2015 zapisano, koliko tožb so vložili zoper kmete:
Since 1997, we have only filed suit against farmers 147 times in the United States. This may sound like a lot, but when you consider that we sell seed to more than 325,000 American farmers a year, it’s really a small number. Of these, we’ve proceeded through trial with only eleven farmers. All eleven cases were found in Monsanto’s favor.
A very small number of farmers involved in patent infringement cases with Monsanto have sought publicity around their cases, and have characterized the company’s actions in a negative light. In some other situations, outside parties have portrayed particular cases negatively. We take exception to any misleading allegation of wrong-doing. Our employees and contractors respect our customers and their property.
V 15 letih torej 147 tožb na podlagi vsebine pogodb, ki bi morala biti zakonsko prepovedana, saj je etično povsem sporna. In potem pravijo, da spoštujejo svoje stranke in njihovo imetje.
Citat s strani http://www.forum-lov.org/zivali-in-okolje/1165-monsanto-ze-tozi-kmete:
V primeru Bowman vs. Monsanto bo moralo sprejeti odločitev, ali je dopustno, da korporacije, ki pridelujejo in prodajajo gensko spremenjena semena, od kmetov zahtevajo, da plodov, ki zrastejo iz gensko spremenjenih semen, ne uporabijo za vnovično setev. Prehrambena megakorporacija Monsanto je januarja letos vložila 144 tožb proti kmetom iz najmanj 27 ameriških zveznih držav, ki naj bi kršili njene patente.
Na strani takšnih proizvajalcev gensko spremenjenih semen je jasno razvidno izkoriščanje in težnja po prevladi. Navkljub temu, da ima 1% ljudi toliko premoženja, kot ostalih 99% (http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/najbogatejsi-odstotek-ljudi.html) in da ima cca 10 agro-kemijskih podjetij v lasti cca 73 % komercialnega trga semen (https://secure.avaaz.org/en/seed_exchange_donate_loc/), nekateri od teh očitno nikoli nimajo dovolj.
Nekateri proizvajalci in zagovorniki GSO ves čas govorijo o tem, kako bodo z GSO pomagali lačnim. Zanimivo, zakaj jim ne pomagajo k prehranski neodvisnosti, če jim je res do tega, da bi se jim bolje godilo. Pogosto so jih same laži in delajo ravno nasprotno. Dejansko so v Afriki ogromne plantaže GSO, na katerih je hrane več kot dovolj, vendar ne za tamkajšnje reveže, pač pa za bogatune, ki hrano prodajajo npr. v Evropo (kjer so jo ljudje vajeni v večjih odstotkih metati proč) in od tega mastno služijo, med tem ko je delavec plačan toliko, da preživi. Ste kdaj kupili izdelek, na katerem je pisalo “Iz pravične trgovine?”. Od kod prihaja ta izraz? Gre (oziroma naj bi šlo, če smo nekoliko skeptični) za redka kmetijska območja v Afriki, na katerih delajo delavci, ki za delo prejmejo pošteno plačilo. Več na http://www.fairtrade.net/.
Če bi jim šlo za to, da imajo lačni ljudje kaj jesti in da bi se kmetu bolje godilo, proizvajalci GS semen le teh ne bi patentirali, še zlasti pa ne bi drugim prepovedali njihovo pridelavo in tožili kmetov, katerih polja se na račun vetra kontaminirajo z njihovimi GS semeni.
Veliki proizvajalci gensko spremenjenih rastlin, ki le te patentirajo, pravijo, da želijo s tem zavarovati svojo intelektualno lastnino. Dejansko pa gre za požrešnost, nič drugega.
En najbolj gnilih izgovorov, zakaj so semena patentirali, je, da morajo od nečesa zaslužiti. Dva pomisleka:
1. Koliko milijard € pa rabijo?
2. “Čudno”, da semenarne, ki prodajajo navadno seme, preživijo, kljub temu, da njihova semena niso patentirana.
Gregor Majdič, en od slovenskih znanstvenikov, ki zagovarja uporabo GSO, je v debati o GSO na PlanetTV 1.6.2015 dejal, da je argument, da so kmetje potem odvisni, ker morajo vsako leto kupovati semena, neustrezen, češ da kmetje že več kot petdeset let uporabljajo hibridno koruzo, ki bogato rodi, in da semena te koruze kupujejo vsako letno znova. Zastavimo si dve vprašanji glede tega:
- Če je nekaj slabo, potem s prstom pokažeš na drugo slabo stvar in potem prva neha biti slaba?
- Je ob tem namerno “pozabil”, da v kolikor v Sloveniji ne zapremo vrat možnosti pridelave GSO za prehrano, koruza najverjetneje ne bo edina takšna rastlina? Pomislite kaj se lahko zgodi, če bi v prihodnosti začeli pridelovati GS paradižnik/solato/buče/…. Recimo, da bi nek kmet posejal takšne rastline to sezono. Kaj bi se zgodilo, če bi želel drugo sezono prekiniti s pridelavo GSO? Že to sezono bi moral poskrbeti, da mu v zemlji ne ostane nobeno GS seme/plod. Če bi slučajno uporabljal kompost, vanj ne bi smel odvreči nobene GSO. Sicer bi drugo sezono na poljih zraslo nekaj GSO in proizvajalec GS semen bi lahko od kmeta zahteval plačilo za njih. Groteskno je to, da po poročanjih razočaranih kmetov iz celega sveta proizvajalci GSO od kmetov zahtevajo plačilo za vsa semena, kolikor jih gre v povprečju na kmetovo obdelovalno površino, ne glede na to, kolikšen delež od njih je dejansko gensko spremenjenih. Četudi je na polju le 1% semen gensko spremenjenih, se še vedno pričakuje plačilo 100%.
Slovenija glede na EU standarde sodi (l. 2015) med države, kjer je prehranska varnost kritična. Sami sebe več ne zmoremo nahraniti, odvisni smo od uvoza. Razumite, da vsakršna pridelava GSO dodatno ogroža prehransko varnost, saj nobeno od patentiranih GS semen ni več naše! Preberite še članek o mitu, da rabimo GSO zato, ker je ogrožena prehranska varnost.
Izvleček s spletne strani Monsanta (http://www.monsanto.com/newsviews/pages/why-does-monsanto-patent-seeds.aspx) o tem, da je kmet, ki koristi njihova semena, zaobvezan k temu, da jih drugo leto ne uporabi iz zraslih rastlin:
Farmers are presented with a contract that gives them a license to purchase the proprietary seed and traits,” Scott Baucum, Monsanto trait stewardship lead, said. “It also spells out the obligations and responsibilities that they would have in growing that seed. Among those obligations, farmers agree not to save seed and plant it again the following year. If a farmer wants to grow Roundup Ready soybeans again in a successive season, that farmer would agree to approach a licensed seed company and purchase that seed.
Ta stran je izgleda da mutirala v prodajalno “bučk”… Na njej najdemo “bučke” o tem, kako so uspeli ustvariti gensko spremenjeno rastlino, za katero ni treba uporabljati toliko pesticidov (Res?… gensko nespremenjena rastlina ob primernem načinu kmetovanja pesticidov sploh ne potrebuje), o tem, kako bojda ne škodijo kmetom (čeravno obstajajo dokumentirane tožbe kmetov s strani Monsanta, glej rubriko dokumentarci o tožbah). To, da prodaja pesticidov za GSR že več let raste, so “pozabili” omeniti.
“Prodali” so pa tudi eno resnico, ali vsaj polresnico (če jim bo kdaj uspelo doseči to, kar napovedujejo)…:
we’re going to be able to reduce the need for certain fertilizers like nitrogen by enabling these plants to do more with less in the future
Pravijo, da njihove rastline za rast ne bodo rabile toliko dušika.
No, iz nič ne bodo rasle, kaj pravite? Bo treba česa drugega več… mogoče kakšnega njihovega novega gnojila?
V zraku je okoli 78 % dušika. V proteinih pa je v splošnem okoli 16% dušika (http://www.fao.org/docrep/006/y5022e/y5022e03.htm). Namesto da bi pri Monsantu, če ne drugega, študirali vsaj to, kako “narediti” rastlino, ki bi za tvorbo beljakovin uporabila dušik iz zraka (http://articles.timesofindia.indiatimes.com/2013-07-27/india/40832329_1_new-technology-nitrogen-pollution-nottingham), oni študirajo, kako “narediti” rastlino, ki bi za rast rabila manj dušika… s tem, da oni v svojih raziskavah “vidijo” možno rešitev za uporabo manj umetnih gnojil. To, da umetnih gnojil za super kvalitetno rast rastlina sploh ne rabi, so “spet” “pozabili” omeniti. Ali pa morda res ne vedo, da jih ne rabi? Je res lahko cela korporacija tako zaplankana, da tega ne ve? Ali pa gre za sprenevedanje, ki je priročno, ko hočeš prodati več umetnih gnojil?
Kako bi izgledalo, če bi podjetja, ki izdelujejo GSO semena, resnično želela kaj dobrega ljudem? Poglejte recimo, kaj so pri Tesla Motors naredili, ker hočejo narediti točno to… http://www.teslamotors.com/blog/all-our-patent-are-belong-you … vse svoje patente za el. avtomobile so razpustili. Še več, zdaj pri podjetju Tesla izdelujejo še akumulatorje za hranjenje sončne energije.
