S kakšnimi občutki spremljate razpravo o GSO v Sloveniji, pa tudi na ravni Evropske unije?
Občutki so, milo rečeno, neprijetni. Razprava je ne samo kontraproduktivna, ampak tudi z več vidikov škodljiva. Pri nasprotovanju nekaterim gensko spremenjenim produktom, predvsem zlatemu rižu (to je riž s povečano vsebnostjo provitamina A, ki ga sicer v prehrani jugovzhodne Azije primanjkuje), pa je nasprotovanje celo nekaj, kar bi bilo treba, po mnenju avtorja dr. Potrykusa, kazensko preganjati. Trdi, da so nasprotniki z uspešnim zaviranjem uvajanja tega riža v pridelavo krivi za to, da je še vedno 127 milijonov predšolskih otrok prizadetih, od tega jih do pol milijona oslepi. Ne bom rekel, da je to tudi moje mnenje, vsekakor pa takšno početje povzroča ogromno škodo.
- Govora je bilo o razpravi o GSO v Sloveniji, ne v Aziji.
- Zlati riž je nezadostna rešitev in niti najmanj ne rešuje jedra problema pomanjkanja provitamina A. Obstajajo pa rešitve, v katerih GSO niso prisotne in odpravijo jedro tega problema!
- Zlati riž je nenavaden politični fenomen.
Pojasnilo…
Vprašanje Bohancu o občutkih se je v Mladini nanašalo na EU in Slovenijo, on pa je v odgovoru govoril o specifični zdravstveni težavi, ki je prisotna po Afriki, delu Azije in Južne Amerike. V EU težav s pomanjkanjem provitamina A pravzaprav ni. Kakšna naj bi bila potem težava, če v Sloveniji in EU ne proizvajamo zlatega riža oziroma nasprotujemo temu gensko spremenjenemu produktu? Ni je, izgleda pa, kot bi imel Bohanec tako zmeden um, da misli, da težava obstaja in povzroča škodo. Ali pa je morda namerno podal tak odgovor, da bi malo zavedel bralca in da bi se ustvaril vtis kot da v Sloveniji (EU) tak produkt prinaša korist? Vidi kdo kakšno tretjo opcijo?
Razširjenost pomanjkanja provitamina A (angl. vitamin A deficiency) po svetu. Vir. wikipedia. Podrobna in razčlenjena statistika glede pomanjkanja vitamina A med leti 1995 – 2005 je dostopna tukaj. Vir: WHO. Splošni podatki o pomanjkanju različnih vitaminov so dostopni na who.int v tabelah. Če lahko verjamemo tej statistiki…
Nadalje, v deželah, kjer je pomanjkanje provitamina A problematično, ni problematično zgolj to, ampak je problematično pomanjkanje cele palete mikrohranil, kar je posledica pomanjkanja denarja za uravnoteženo prehrano. Ljudje celo v Indiji, kjer je gostota prebivalstva ena najvišjih, niso lačni, ker ne bi bilo dovolj prostora, na katerem bi lahko pridelali zadosti hrane, pač pa si je ne morejo privoščiti.
Kar je pri zlatem rižu zlata vredno, je to, da so se lastnice njegovih patentov svojim pravicam odpovedale. Tako se v revnih deželah vsaj ne dela dodatne škode kmetom. Citiram s strani http://www.goldenrice.org/Content2-How/how9_IP.php:
The Basics of the Licensing Agreement between Syngenta and the inventors of Golden Rice
Universities are not set up to develop products. From the onset of the Golden Rice Project it was clear that in case of success during the research phase, a product should be developed, and that the product had to reach vitamin A-deficient people in developing countries. That means, it had to be a humanitarian project.
Industries are set up to develop products. Thus, an industrial partner was sought that would agree to the humanitarian purpose of the project. Such a partner was found with Syngenta, an agrichemicals and seeds company with headquarters in Switzerland. Syngenta was instrumental in converting the proof-of-concept results generated at the University of Freiburg and ETH Zurich into deliverable products. This contribution was based on the understanding that Syngenta would retain commercial exclusivity for the technology, including large agricultural setups in developing countries.
